četrtek, 14. avgust 2014

„Pameten nogometaš? To ne gre skupaj!“

Pametni nogometni komentarji pač?

Stojim v vrsti na blagajni. Slaščičarka v Romansi na Pobrežju še sama začudena, da ne zmore postreči vseh, ki smo si po nedeljskem kosilu zmislili tortico. Neizbežno se sliši glasno debatiranje večje mešane družbe srednjih let pri mizah. Ženske gledajo, poslušajo, mnenja deli izključno moški del, pravzaprav dva. Debatirata o... nogometu. Seveda. Poslušam. „Pa to ne moreš verjet, kako budalo. Pa kak lahko to naredi. Pa to morš bit fukjen. V zadnji minuti... Pa za taki dnar. Pa to morš bit debil.“ Drugi (inteligentno): Pameten nogometaš, to ne gre skupaj! Da me ni kar odneslo v zraven, sem globoko vdihnil in zaprl oči: Pametni nogometni komentarji pač?

Vseeno pa sem se z Googlom pozanimal ali je res možno, da obstaja korelacija med igranjem nogometa in inteligenostjo.

Znanstvenik Dr. Ken Bray (angleška univerza Bath, 2011) je analiziral vrsto posnetkov in ugotovil kako ključno je pri nogometu poznavanje matematičnih in naravoslavnih osnov. „Nogomet je umetnost, a hkrati znanost in prav vsak nogometaš pri igranju nogometa uporablja geometrijo, aerodinamiko in verjetnost.“ Trdi, da sta Messi in Rooney genija, da blestita v matematiki in naravoslovju in da imata intuitivno razumevanje geometrije. http://www.dnevnik.si/sport/nogomet/1042429991

Članek z naslovom „Elite soccer players are smarter than you are“ sledi raziskavi švedskih znanstvenikov (Karolinska Institute Stockholm, 2012), ki ugotavljajo, da nogometaši razmišljajo bolj hitro, čisto in fleksibilno kot nenogometaši. In da obstaja komponenta kognitivnih sposobnosti, ki jih nogometaši izboljšujejo skozi igranje. Z večletnimi testi so ugotovili tudi korelacijo med kognitivnimi in igralnimi sposobnostmi vrhunskih nogometašev. Nogometaši z boljšimi kognitivnimi sposobnostmi so v povprečju boljši od tistih s slabšimi.
Raziskava še sugerira, da bi kognitivni testi v zgodnjem otroštvu lahko postali uporaben pripomoček za predvidevanje nogometnega potenciala.

Raziskav, ki ugotavljajo korelacijo med igranjem nogometa in inteligenostjo, je bilo še kar nekaj, medtem, ko raziskav o negativnih posledicah igranja nogometa na inteligenost sprva nisem našel. Ko sem tako pozitivno že skoraj zaključil, sem se spomnil na problematiziranje udarjanja žoge z glavo in poskusil s tem ključem...

Vsi, ki udarjajo žogo z glavo več kot 1300 krat na leto so bolj podvrženi poškodbam možgan, ki vplivajo na pozornost, spomin, planiranje, organizacijo in vid (annual meeting of the Radiological Society of North America, 2011). Hitrost žoge namreč pri rekreativni igri dosega okrog 55 km/h, pri profesionalni pa pogosto tudi več kot 110 km/h.
Tedaj so imeli načrt nadaljevati z raziskavami in tudi ugotoviti koliko udarcev žoge z glavo in pri kakšni hitrosti je še varno za človeške možgane, vendar teh izsledkov nisem našel.

Potem pa sem našel še najbolj konkretno, skrb vzbujajočo, a tudi najstarejšo izjavo psihologinje Adrienne Witol (Medical College of Virginia, 1995), ki pravi, da imajo nogometaši, ki udarjajo žogo najmanj 10 krat na tekmo (povprečno na tekmi vsak igralec vdari žogo z glavo 6-12 krat) na IQ testih za povprečno za 9 točk nižji rezultat od tistih, ki žoge z glavo ne udarjajo frekventno.


Kakorkoli, bodisiigranje nogometa povišuje inteligentnost, matematične, geometrijske sposobnosti, bodisi povzroča poškodbe glave, znižuje IQ, bodisi med nogometom in inteligenostjo ni korelacije, se zdi zelo problematična inteligentnost komentarjev v zvezi z nogometom. Ali kot je Marjan Rožanc začel enega svojih nogometnih esejev, Mašo dvajsetega stoletja (1969): "Govoriti o nogometu z resnobo, obravnavati nogomet ne kot spektakel ali spozabo, temveč kot človeško resničnost, ki ni nič manj resnična od drugih naših resnic – to je seveda še vedno nekoliko svetoskrunsko početje. Tak pristop k nogometu moramo najprej utemeljiti in mu priboriti življensko pravico, kar pa seveda ni niti najmanj lahko." Tam v vrsti za tortico sem se spet zavedel, da se od takrat v Sloveniji ni veliko spremenilo, da se Marjan Rožanc še vedno obrača v grobu in da se boj še ni zares začel...

RENE PUHAR - FABI