Tri od štirih tekem Maribora v Ligi
Prvakov so bile izjemno dobre, vrhunske. A nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše. Kje so tiste malenkosti v igri
Maribora, ki se jih še da izboljšati, ob predpostavki, da vse dobre
stvari takšne tudi ostanejo? Kaj, kje in kdaj mora Maribor narediti,
da bo premagal Sporting?
Izziv št. 1: IZBOLJŠANJE BRANJENJA NA LEVI STRANI
V začetku sezone, ko je Maribor igral
tekme za kvalifikacije v Ligo Prvakov, smo opozarjali na ranljivost
Maribora preko bočnih položajev. Tam je bil Maribor najbolj ranljiv in iz akcij, ki so potekale preko kril, so si nasprotniki priigrali
največ priložnosti, zabili največ golov.V zadnjih dveh mesecih, se je zgodil
velik napredek v branjenju na desni strani. V prvi
postavi, na desni strani vezne linije, se je zasidral Mertelj, v obrambi je vse bolj zanesljiv in suveren Stojanović, uigranost obeh omenjenih z
Rajčevićem pa pomeni, da je Maribor postal na desni strani svoje obrambe neobhoden. To seveda ni veljalo za Hazarda v Londonu, a je
že v Mariboru dvojica Stojanović-Mertelj Hazarda veliko bolje
ustavila, tako da je šel iskat svoje priložnosti na drugo
stran. Na levo stran mariborske obrambe, ki ostaja ranljiva točka
branjenja. Grafika prikazuje driblinge Edena Hazarda na tekmi Maribor-Chelsea. Lepo je opazno, da je Hazard veliko lažje prebijal obrambo, ko je igral na naši levi strani, kljub temu, da je tam igral le približno 40% svojega igralnega časa (60% časa se je gibal na naši desni).
V Ligi Prvakov smo preko naše leve strani dobili večino golov. Proti Sportingu v
Ljudskem Vrtu, po Vilerjevi napaki proti Schalkeju v Gelsenkirchnu,
od tam je zadel Remy za 1:0 v Londonu in Hazard priigral
enajstmetrovko v Mariboru. Vendar problem ne leži samo v Vilerju in
Filipoviću, ki deluje v navezi z Vilerjem na levi strani
obrambe, ampak tudi v načinu igre, v napadalne akcije, ki so usmerjene v to, da
odkrijejo Vilerja, ki je s svojim predložkom eden najnevarnješih igralcev Maribora tudi v napadu. Preko Vilerja smo namreč v Ligi Prvakov ne
samo dobili, ampak tudi dali vse pomembne gole. Podaja Boharju v
Veltins Areni, predložek iz leve, odbitek in „rašlje“ Ibraimija
proti Mourinhovim, na levi se je prav tako začela akcija, ki jo je
rezultiral Zahović. Vse ali vsaj velika večina najpomembnješih dogodkov
se zgodi na mariborski levi, v obrambi in napadu, njihov protagonist
je Mitja Viler. Izziv, vprašanje in ključ do zmage v Sportingu se
skriva v iskanju rešitve, kako na tej strani ostati nevaren v
obrambi in postati čvrst v obrambi.
Če analiziramo, gole in
enajstmetrovko, ki smo jih dobili iz leve strani, torej štiri zgoraj
omenjene situacije, vidimo, da so plod invividualne napake Vilerja
(preobramenjenost v igri?), plod nezadostne agresivnosti igralcev na
levi strani (konkretno proti Sportingu Dare Vršič) in luknje na
levi strani, ki jo pusti Viler po izgubi naše žoge v napadu (primer Remy
in Hazard). Ker nikakor ne želimo, da bi Viler v napadu ostajal
bolj zadaj, je očitno potrebno bolje zapirati prazen prostor, ki se
ustvari z njegovim gibanjem v napad. Za Lizbono obstajata dve logični
rešitvi:
- zamenjava Mertlja s Filipovičem v
obrambni formaciji: s tem bi pridobili na agresivnosti v fazi
branjenja na levi strani, vendar je seveda vprašanje kolikor bi s
tem izgubila desna stran obrambe in koliko škode bi s tem izgubili
zavoljo uigranosti trojic Stojanović-Mertelj-Rajčevič in
Viler-Filipovič-Argus.
- prerazporeditev obrambnih
igralcev: Boljše gibanje
obrambnih igralec v fazi mariborskega napada na postavljeno obrambo;
Argusovo pokrivanje prostora na levi, morda tudi na račun
Stojanovičevega ostajanja v obrambi, kar se sicer že dogaja, a
vsekakor to za Šimundžo, Gajserja in ostale ostaja nekaj kar je v
igri še možno popraviti.
Če bo Viler seveda sploh igral.
Konkretnejše informacije glede resnosti njegove poškodbe iz kluba do tega trenutka ne uhajajo, vendar smo lahko prepričani, da bodo v klubu naredili
vse, da bo Viler pripravljen. Nenazadnje gre za ključnega igralca
dosedanjih iger v Ligi Prvakov. Tako ali drugače.
Izziv št.2: ZADNJA ČETRTINA TEKME
O tem sem že
pisal in verjetno me imate tisti, ki radi berete moje analize, glede
tega že dovolj. Zato tokrat bolj na kratko (za bolj detajlno razumevanje
tega problema pa si prosim preberite katerega od predhodnih
prispevkov na to temo).
Na vseh tekmah
dosedanjega dela Lige Prvakov (izjema je London), smo v drugem delu
drugega polčasa izrazito padli. Predvsem je bilo to očitno proti
Sportingu v Mariboru; to je bila prva tekma na tej ravni vsaj za večino
igralcev Maribora, zato je bil tak padec, ki ga pripisujem tako psihičnim
kot fizičnim dejavnikom, več kot razumljiv. Prav tako očiten je bil padec proti Chelseaju v Mariboru. V tem primeru ga ne
pripisujem vsem objektivnim dejavnikom, med drugim tudi vse boljši
igri Chelsea proti koncu tekme, ampak tudi temu, da smo skoraj
celotno srečanje proti enemu najboljših klubov trenutno v Evropi,
igrali z 12-imi igralci! Če želimo biti na srečanjih tega nivoja tekmecem skozi celotno srečanje enakovredni, moramo igrati s
14-imi igralci, izkoristi vse tri menjave, ki pa morajo biti tudi pravilno
tempirane. Vsaka menjava je seveda rizična, tako je na primer bil
Mendy že v prvi obrambni akciji po vstopu v igro proti Chelseaju
(so)krivec gola, a takšen riziko je potrebno prevzeti, če želimo
zadnji del srečanja odigrati bolj enakovredno. Tekmeci se namreč v
zadnjem delu proti nam ponavadi dvigujejo, saj jih na igrišču še vedno nekoliko
presenetimo. Trenerji vseh treh ekip, ki so Mariboru pustile točke,
so v slačilnici med polčasom in ob igrišču besneli, dvigovali
igralce in jih opozarjali, da bo proti koncu
potrebno iztisniti vse rezerve... Takrat more Maribor pokazati svojega
12., 13., in 14. igralca. Problem in izziv št. 2 se torej imenuje: koga, kdaj in kako
poslati na igrišče iz klopi? Vršič, Bohar, Mendy, Mejač, Ndiaye
ali kdorkoli drug, ki bo vstopil, mora vnesti energijo za
zaključek, da bomo znova sposobni vzpostaviti ravnovesje v igri; da
ne bomo prepuščeni upanju na nezbranost, neodločnost,
neučinkovitost nasprotnika.
KLJUČ DO LIZBONSKE ZMAGE
Sportingova igrain postava se od takrat, ko je ekipa gostovala v Mariboru, ni velikospremenila - KLIK. Tudi situacija v
klubu in na lestvici ne. Sporting se še vedno bori s preštevilnimi
neodločenimi izidi, ki so večinoma neuspeh. V portugalski ligi so v
10 tekmah kar 5 krat remizirali in so šele na 8. mestu, a le
točko za 5. uvrščeno Brago. Tudi v Ligi prvakov zdaj potrebujejo
predvsem vse 3 točke, ki bi jih ohranile v boju za napredovanje iz
skupine, kar je bržkone njihov letošnji evropski cilj.
Sistem Sportingove
igre ostaja 4-3-3 kar seveda pomen pritisk njihovih kril (verjetno
bosta začela Nani in Carillo) na naše bočne branilce, trije vezni
igralci pa pomenijo veliko obrambnih nalog predvsem za Tavaresa, ki
se bo kot 3. vezni igralec vračal v sredino in izenačeval
številčnost igralcev na sredini igrišča (Carvalho-Silva-Joao
Mario : Filipović-Mertelj-Tavares). Grafika kaže pričakovano postavo in obrambna formacijo Maribora za tekmo proti Sportingu (4-4-1-1). Bodite pozorni na to, kako se mora Tavares (včasih ga zamenja 2. napadalec) vračati v vezni linijo in pokrivati njihovega zadnjega veznega igralca – proti Sportingu bo to Carvalho. Prav v Tavaresovi napadalni in
obrambni igri, je namreč veliko odgovornosti in prav od njegovega
jutrišnjega razpoloženja bo veliko odvisno, ali bomo v igri uspeli parirati portugalcem, odgovoriti na njihov začetni
pritisk, zalet, agresivnost...
14 igralcev v igri in ohranitev ravnovesja v igri tudi v drugi polovici drugega polčasa, je seveda ključnega
pomena samo ob predpostavki, da na najvišji ravni odigramo prve tri
četrtine srečanja. Tako kot smo to do zdaj na treh od štirih
srečanj in bili tudi na vseh treh celo blizu zmage. Zmage, ki si
jo torej tako želimo tokrat ali pa čez dva tedna, ko bo Maribor
igral proti Schalkeju. Vendar upati in sanjati o zmagi, ni nekaj kar
bi bilo na ravni znanstveno-fantastičnega filma. Razmišljati,
debatirati in analizirati možnosti za zmago Maribora v Ligi Prvakov
je realnost! Ne zaradi budgetov, renomeja, velikosti kluba, podpore
države,... pač pa enostavno zato, ker trenutno ekipa Maribora (vsaj
na evropskih tekmah) na igrišču funkcionira tako kvalitetno kot še
nikdar. In tukaj bom še enkrat omenil, da je ni mogoče primerjati s
prvo generacijo, ki je v Ligi Prvakov igrala veliko bolj obrambno,
bila prepuščena na milost in nemilost nasprotnika, čudežne gole
Bozga, Balajiča, parade Simeunoviča. Ne, ta ekipa Maribora lahko
čisto realno zmaguje tudi v Ligo Prvakov in ena izmed naslednjih
dveh tekem Lige Prvakov, se zdi naravnost pravšnja za to.
Seveda tudi to velja samo ob
predpostavki, da Maribor ne bo razmišljal kot favorit. Maribor
postane favorit, ko si prizna, da je „outsider“. Da je majhen
klub z velikim ponosom in da je potrebno na igrišču dati vse,
zadihati kot eno, da lahko nasprotniku odščipnemo točko. In ko
bomo naredili vse za točko, bomo lahko dobili tudi vse 3.
Tekst: Rene Puhar - FABI / Fatal10 - Nogometni blog
Foto: Jure Banfi / SNPortal.si