… IN PROLOGOM
Do individualnih sposobnosti nogometašev Maribora sem
bil vedno nekoliko skeptičen. To skepso so potrjevali tudi nekateri
prestopi. Z izjemo Iličiča, ki je bil za naše razmere tako ali
tako „vesoljec“ in še koga (Berič), so igralci iz Maribora v
boljših ligah težko uspevali. Tudi Ibraimi se je vrnil iz
Cagliarija, kjer se ni dokazal. Zagotovo bi se v mariborski kolektiv
(vsaj iz tekmovalnih razlogov) želel vrniti Velikonja
in še kdo, ki je odšel v tujino kot velik talent, a v boljši
ekipi ni uspel dokazati svoje individualne kakovosti.
A me je včeraj Maribor presenetil
prav v tem smislu. Proti Sportingu je poleg izjemnega kolektiva pokazal (dokazal) tudi svojo
individualno moč. Handanovićeva mirna,
rutinirana posredovanja, Stojanovićevo predrznost, agresivnost in
pregled nad igro, Mertljevo nepremagljivost v obrambnih duelih,
Ibraimijevo fineso, Tavaresovo sposobnost grajenja žoge in napada,
Zahovićev občutek za iskanje in izkoriščanje lukenj v obrambi
nasprotnika, njegov instinkt za gol... To je individualna moč, ki je
Maribor ni imel še nikoli - niti pred 15 leti,
ko smo se v Ligi prvakov branili s Simeunovičem, Galičem, Čipijem,
Sešlarjem, Karičem, Bozgom,... in niti pred petimi, ko smo
nadigrali Palermo z Iličićem, Bačinovićem, Anđelkovićem, Mezgo,
Volašem,... Trenutna kombinacija izjemnega kolektiva, ki združuje
individualno zrelost, mladostno predrznost, urejene razmere v klubu,
jasno klubsko vizijo, dobre odnose z navijači, odlično vzdušje na
stadionu,... je najboljši Maribor, kar ga poznam.
Ko bo Maribor vseh 90 minut sposoben odigrati na ravni, ki jo je proti
Sportingu kazal do polovice drugega polčasa, bomo lahko brez zadržkov govorili o najboljši ekipi Maribora vseh časov.
1. POGLAVJE: REALIZACIJA USPEŠNEGA
TAKTIČNEGA NAČRTA
(1.- 66. minuta)
Sportingu realno v odprti igri nismo
mogli konkurirati, žoge glede na njihovo agresivnost, hitrost in
tehniko, nismo mogli dolgo držati v posesti. Zato smo lahko do
uravnotežene igre prišli samo s strnjenim, tesnim, agresivnim
pokrivanjem v obrambi, s prestrezanjem žog, igranjem na robu
prekrška; v napadu pa s preskovanjem sredine, z direktnimi žogami
na Tavaresa in Ibraimija, ki sta morala zadržati žogo, da so se
lahko v napad priključili Vršič, Sallalich, Bohar,... ali izsiliti
prekršek. Umiriti smo morali tempo igre, ki ga je želel vsiliti
Sporting.
Da nam je uspelo, dokazuje statistika:
Maribor je v obrambi uspel odvzeti nasprotniku kar 20 žog (Sporting
11), v fazi napada pa sta bila ključna igralca Filipović in
predvsem Stojanović, ki je uspel Tavaresu in Ibraimiju podati kar
15 žog! Igra 18-letnika je bila spet fascinantna. In tudi v
obrambi je vsaj v tem delu igre igral odlično ter bil ob Handanoviću
najboljši igralec Maribora. Filipovićeva napadalna vrednost je bila
v učinkovitosti njegovih podaj (26/31 – 84%), znova pa je kar dve
tretjini le-teh usmeril naprej (16/21 – 76%).
Napadalca Ibraimi in Tavares, sta do 67. minute uspešno
sprejela kar 47 podaj (!), kar tudi statistično dokazuje, da smo
kljub majhni posesti hitro in uspešno prenašali žoge v napad.
2. POGLAVJE: PSIHO-FIZIČEN PADEC
(67. - 90. minuta)
Potem je sledil razumljiv padec v
igri, ki je bil posledica fizične (agresivne igre v prvih treh
četrtinah tekme) in psihične (pomanjkanje koncentracije zaradi
neizkušenosti igranja tekem na tam nivoju) limitiranosti ekipe. Prav
v tem obdobju pa se je Sporting z vstopom enega svojih
najdragocenejših igralcev, „jokerja“ Carlosa Maneja v 66.
minuti, začel dvigovati.
Zato je Sporting od 67. minute
popolnoma dominiral. V tem obdobju je portugalski klub odigral 128
uspešnih podaj, Maribor le 35; še bolj nazoren pa je statistični
podatek o številu uspešnih podaj v napadalni tretjini iigrišča.
Sporting 64, Maribor 8. Igra Maribora je razpadla. Z vstopom Zahovića
in Mendya smo sicer upali na psiho-fizični dvig ekip, a se dogajanje
ni igrišču ni spremenilo. Stojanović je na primer v tem delu igre
uspel odigrati le 2 uspešni podaji (do 67. minute pa kar 29), brezup
Maribora pa je dosegel višek ob zadetku Nanija, ki je izkoristil
neagresivnost in nezbranost Vršiča v duelu 1:1 prav v trenutku, ko
je Vršič na igrišču (dobesedno) čakal na zamenjavo z Zahovićem.
Maribor
|
Sporting
|
|
Streli
|
14
|
27
|
Priložnosti
|
11
|
21
|
Posest
|
36,10%
|
63,90%
|
Predložki
|
9
|
36
|
Podaje – uspešne
|
198 od 276 (72%)
|
386 od 469 (82%)
|
Podaje v ofenzivni 1/3 – uspešne
|
39 od 75 (52%)
|
151 od 204 (74%)
|
Prestrežene, pridobljene žoge
|
20
|
11
|
Zračni dueli – uspešni
|
8 od 23 (35%)
|
15 od 23 (65%)
|
Prekrški
|
12
|
13
|
3. POGLAVJE: SODNIKOV PODALJŠEK Z
ZAHOVIĆEVIM KONCEM
(91.-93. minuta)
„Ni predaje“ je znana
navijaška parola mariborskih navijačev, ki se je, če se ne motim,
v Mariboru rodila nekje pred petimi leti, pred povratno tekmo
Maribora s Palermom, ko se je v Ljudskem Vrtu začenjal nov preporod
ekipe pod Zahovićevim in Milaničevim vodstvom. Takrat smo v gosteh
izgubili 3:0, a smo navijači Maribora na povratni tekmi verjel v
napredovanje, čeprav za to ni bilo nobenega realnega upanja. Tekma,
ki se je mnogi spominjajo po enem od najboljših vzdušij v
Ljudskem Vrtu v zgodovini, se je začela z neverjetnim
navijanjem, koreografijo, ognjemetom in popolno ofenzivo Maribora ter
hitrim vodstvom 2:0. Palermo je potem sicer hitro razblinil
mariborske upe za Evropsko Ligo, a je tekma kot eden najpomembnejših
mejnikov v obdobju formiranje nove mariborske ekipe in ponovnega
pridobivanja samozavesti v Evropi, vseeno ustoličila novo in
pomembno navijaško parolo. Parolo, ki smo jo slišali tolikokrat, da
je postala resnična. V sodnikovem podaljšku je Maribor s pomočjo
Zahovića, Mendya, Mauricia, publike in kdo ve česa še izenačil.
Za točko. Za čudež. Za-služeno!
Tekst: RENE PUHAR – FABI
Foto: Jure Banfi – SNPortal.si
Vir statičnih podatkov: mobilna
aplikacija FourFourTwo Stats Zone, Opta
