ŽIVI (v Celtic Park)!

Včerajšnji prenos na Sportklubu je bil v primerjavi z nogometnimi prenosi, ki smo jih vajeni na RTV Slovenija, pravi užitek. Prenos iz Ljudskega vrta se je začel 80 minut pred začetkom tekme s sproščenim nogometnim pogovorom med Goranom Obrezom in (vsaj na TV) redko tako odkritim in gostobesednim Zlatkom Zahovičem; vmes odlični prispevki, nato dovolj strasten in strokoven komentatorski nastop bratov Obrez, med polčasom in po tekmi pa, ob povsem solidnem voditelju studia Mihi Penku, Slaviša Stojanović in Mladen Dabanović, ki je bil v vlogi strokovnega komentatorja bolj sproščen in zanimiv kot dober mesec dni nazaj na RTV SLO. Včerajšnji prenos je bil po grenkem priokusu po SP v Braziliji, dokaz, da se tudi v Sloveniji zmore narediti atraktiven in hkrati kvaliteten nogometni TV-večer!

Glede včerajšnje tekme pa je najprej potrebno napisati predvsem dvoje. Kot prvo: šlo je za zelo taktično partijo iz obeh strani. Igralcem je bilo v igri prepuščeno zelo malo svobode v igri in gibanju, v ospredju je bila taktična disciplina in dosledno upoštevanje taktičnih dogovorov. In drugo: videli smo dva popolnoma različna polčasa. Zato bomo tudi analizo včerajšnje tekme razčlenili na ti dve polovici.

1. polčas – Tehnično-taktično obvladovanje igre Celtica

Trener Celtica Ronny Deila včeraj spremenil način igre svoje ekipe in tako popolnoma presenetil mariborski taktični načrt. Celtic ni igral z visokim tempom oziroma gor-dol, kot je bilo pričakovano, ampak povsem nasprotno: z vračanjem veznih igralcev v obrambno linijo so dolgo držali posest žoge na nevtralnem območju in igri jemali tempo. Celtic tudi ni igral tako ozko kot je v studiu pred tekmo pričakoval Zahović. Kar precej je bilo igre na krila, kjer so Lustig, McGregor in Berget iskali možnosti za prodor oziroma predložek. Kot kaže je tudi Celtic prepoznal šibkost naše obrambe predvsem v bočnih branilcih Stojanoviču in Vilerju in nenazadnje smo na ta način, preko visoke žoge, ki je preletela našo desno obrambno linijo, tudi dobili gol.

Generalno pa je bil to za nevtralnega gledalca dolgočasen polčas. Tavares in Ibraimi sta kot nabolj napadalno postavljena igralca morala braniti pozicijo na lastni polovici, Bohar in Vršič sta morala spremljati njihova bočna igralca, ki sta šla visoko v napad (kar je lepo vidno na grafični postavitvi levo, kjer sem izvzel 3 napadalce Celtica, 4 branilce in golmana Maribora, ki niso relevantni za to kar hočem povedati). Na grafiki lahko vidimo kako se je v fazi gradnje napada Celtica v zadnji linijo postavil vezist Mulgrew, prav on je diktiral počasen tempo igre, kar se je odražalo v visoki posesti žoge Celtica v nenevarni coni napada. Tudi Kayala in Johansen sta igrala povsem drugačno vlogo kot jo je napovedovala grafika pred tekmo. Ofenzivni vezist Kayal se je vračal v obrambo celo pred Taveresa in Ibraimija in tako na tem delu igrišča ustvarjal višek na le enega ampak kar dveh Celticovih igralcev, tako da bi bil presing Tavaresa in Ibramija 2:4 popolnoma nesmiselen. Bodite pozorni še kako visoko sta Lustig in Izaguirre "odnesla" Boharja in Vršiča. Taktično je s tem načinom igre Celtic v prvem polčasu obvladoval Maribor. Na zaprto in pasivno postavitev Maribora je bil pripravljen in poznal odgovore, vendar smo lahko pričakovali, da bo Maribor v drugem polčasu zaigral popolnoma drugače.

2. polčas – Pritisk Maribora

In res. Maribor je takoj na začetku drugega polčasa zaigral višje, Ibraimi in Tavares sta v obrambi stopila globoko na polovico Celtica; takoj, ko si je trojec Celtica začel podajati žogo pa sta v pomoč prišla Vršič in Bohar, kar je ponavadi pomenilo dolgo žogo naprej in hitro izgubo Celticove posesti. Na ta način je Maribor do približno 65. minute uspešno izvajal pritisk na Celtic, vrhunec te najbolj napadalne faze igre, je bila Ibraimijeva priložnost z glavo po podaji Vilerja v 59. minuti. Na ta način je strokovni štab Maribora tudi dobil odgovor, ki so se ga očitno kar nekoliko bali. Ali se Maribor proti Celticu lahko "odpre" (razlika v individualni kakovosti igralcev je seveda izrazita)? Odgovor je pozitiven. Proti Celticu je vsekakor lažje (vsaj intervalno) napadati kot pa nenehno čakati na svoji polovici. Vse to odpira veliko vprašanj za povratno tekmo, ko bo zelo zanimivo videti za kakšen način igre se bo odločil Maribor. Pričakujem kombinacijo zaprte igre (podobne 1. polčasu) in nenadnih presingov, torej nekakšno kombinacijo načrta 1. in 2. polčasa (verjetno bo prišlo tudi do rošade v začetnih 11 - namesto za Glasgow prenežnega Derviševića bo začel Mertelj). Vsekakor pa zelo obrambna postavitev tudi za Glasgow nikakor ne pride v poštev; tudi oziroma predvsem zaradi tega, ker si ne smemo privoščiti prevelikega števila kotov.

Glede igre v napadu je potrebno povedati, da Maribor včeraj ni igral 4-4-1(Ibraimi)-1(Tavares) kot je bilo napačno predstavljeno v večini medijev. Gibanje Tavaresa namreč ni bolj ofenzivno od Ibraimijevega (niti v obrambi, niti v napadu), prej obratno, saj se je Ibraimi veliko bolj odkrival v prazen prostor za zadnjo linijo Celtica, medtem ko je Tavares veliko prihajal po žogo nazaj, v sredino, kjer je z grajenjem žoge poskušal malo umiriti igro in omogočiti soigralcem tranzicijo v napad. Postavitev Maribora bi morala biti prikazana v sistemu 4-4-2 (ali 4-2-2-2).

Vrhunska tekma Filipovića

To poglavje bi sicer po prvotnem planu moralo pripadati Daretu Vršiču, ki počasi prevzema vajeti mariborske igre in postaja lider, ki ga Maribor že dolgo ni imel, vendar je Dare včeraj odigral nekoliko pod pričakovanji (tako, da ostaja dodana vrednost za Glasgow), zato tokrat izpostavljam Željka Filipovića, ki je včeraj odigral vrhunsko tekmo. 

Predvsem v fazi napada je Filipovič včeraj za Maribor pomenil steber zanesljive, a pozitivno naravnane igre. Imel je kar 95% uspešnost podaj (38/40), vendar je bolj kot ta podatek pomemen naslednji: kar 24 od njegovih 40.-ih podaj je imelo tendenco ofenzivne igre in so bile kot takšne tudi rizične. Ali je šlo za dolgo žogo (prenos igre), za natančno nizko ali visoko podajo v napad (večinoma Tavaresu v noge ali Ibraimiju v vtekanje), ali pa je žogo odigral v protinapad (večinoma Boharju ali Vršič), kar 92% (22/24) teh ofenzivnih podaj je bilo natančnih, ob tem pa je imel tudi 2 prestreženi žogi in izjemno podajo za gol. Njegova igra v napadu je bila vrhunska, medtem ko v obrambi predvsem bode v oči njegovo slabo posredovanje pri kotu, ki se je za Maribor končal neverjetno srečno. Žoga Stokesa iz kota ga je preletela in prav zaradi tega se je Van Dijk znašel sam pred Handanovičem. Po 80. minuti je opazno fizično padel, vendar ga je uspešno kompenziral sveži Mertelj, kar je bila še ena pravočasna rekacija Šimundže na včerajšni tekmi.

tekst: RENE PUHAR - FABI

foto: JURE BANFI / SNPORTAL