Lahko bi samo hvalili, opevali, častili, vnebovzemali igro in igralce Maribora. Bilo bi upravičeno. A kot je rekel Šimundža ob prihodu na trenersko mesto v Mariboru: "Nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše".
Mourinhovo hazardiranje
Menjave v nogometu služijo požitvivi
igre s svežimi igralci (namesto utrujenih) in taktičnim rošadam
med samo tekmo. Neizkoriščena menjava je trenerjev neizkoriščen
adut, ko trenerju ostaja na voljo več menjav, mu na voljo ostaja
tudi več možnosti za spremembo ritma igre. Trener brez menjav pa na
strani igrišča ostaja precej nemočen – tako kot je ostal
Mourinho na tekmi proti Mariboru. Mourinho je dva aduta porabil že
med polčasom, tretjega pa že v 56. minuti, ko je Ramireza zamenjal
s Felipe Luizom in tako zaključil s svojimi taktičnimi
transformacijami. Mourinhu od takrat naprej ni več preostalo veliko
več kot samo čakanje na razplet, golo upanje, da bodo Diego Costa,
Drogba in Hazard izkoristili svojo silovitost. Ne pozabimo pa še na
en vidik: če bi se namreč od 56. minute naprej kdo od Chelseajevih
igralev poškodoval, bi moral Mourinho odigrati do konca z igralcem
manj. In ne pozabimo, da je bil v igri Drogba, ki je že v 1. polčasu
kazal znake lažje poškodbe, Diego Costa, ki se po poškodbi šele
vrača... Hazard, ki ga je Mourinho podpisal od 56. minute, se mu je
srečno izšel, medtem ko je Šimundža popolnoma nasprotno adute
hranil do konca, kljub temu, da je Ibraimi nakazoval zamenjavo že na
sredi drugega polčasu in da je bil že precej fizično načet
Filipović celoten drugi polčas na meji drugega rumenega kartona.
Več kot neizkoriščena Zahovićeva
priložnost in tokrat slab „tajming“ Šimundže
Kako lahko en sam dogodek popolnoma
spremeni potek igro, smo lahko najlepše videli prav na včerajšnji
tekmi. Maribor je začel v krču, igralci so se očitno živo
spominjali Londona, bali hitro prejeta gola. Ko Chelsea za razliko
od prve tekme ni izkoristil svoje prve priložnost in ko je Tavares
za tem prvič predrl zadnjo linijo Chelsea, so igralci Maribora
začutili, da lahko. Da so razmerja sreče in moči tokrat drugačna
in da se proti Chelseaju da. S fanatično in agresivno igro v
obrambi so uspešno odvzemali in prestrezali žoge, v napadu pa so z
bolj samozavestno in sproščeno igro uspeli parirati nasprotniku in
iz minute v minute pridobivati na samozavesti. Ključno za
vzpostavitev ravnovesja v igri je bilo, da je Maribor takoj po
odvzeti žogi uspel zadržati posest. V tem ravnovesju smo uspeli
vztrajati do Zahovićeve neizkoriščene priložnosti, ki pa je
popolnoma spremenila potek igre. Zahović, ki je do takrat igral
vrhunsko, se je po izgubljeni priložnosti na igrišču popolnoma
izgubil, zato je bil Šimundža primoran narediti zamenjavo z
Mendyem, ki pa je bil že v svoji obrambni prvi akciji (so)krivec za
prejeti zadetek. Hazard je iz kota centriral v srce kazenskega
prostora, na Terrya, ki je kljub temu, da je Maribor tja postavil
svoja najboljša skakalca, Arghusa in Mertlja, dobil skok in
preusmeril žogo na drugo vratnico, kjer je Matić za razliko od
Mendya stekel do konca v drugo vratnico. Mendy takoj po vstopu na
igrišče očitno (še) ni bil kos tekmi. Menjave Šimundže, ki so
ponavadi pravočasne, na včerajšni tekmi niso imele pravega
„tajminga“.
Znova evropskih 65 in slovenskih 25
Na prvi domači tekmi v Ligi Prvakov
(Maribor – Sporting:: DRAMA V TREH POGLAVJIH – KLIK), sem pisal o tem, da je Maribor igral
vrhunsko do 65. minute, potem pa izrazito psiho-fizično padel.
Enako, sicer manj izrazito, je veljalo za tekmo v Gelsencirchnu,
tokrat pa se je zgodba znova ponovila. Vrhunskih, briljantnih,
bravuroznih 65 minut, potem pa... Čakanje na konec? Če bi Maribor z
enako moralo odigral tudi od 65. minute naprej, bi lahko zdržal
pritisk, ki ga je Chelsea ustvarjal s svojo izjemno odprto igro na
vse ali nič, ko je na zadnjo linijo pritiskal s štirimi igralci
(4:4) - Na grafiki levo lahko vidite mariborske podaje v napadalno tretjino med 1. in 66. minuto igre (rdeče - neuspešne, modre - uspešne), na grafiki desno, pa podaje v napadalno tretjino igrišča med 67. in 92. minuto. Če bi tudi med 67. in 92. minuto uspeli uspešno izpeljati prve dve ali tri
podaje po tem, ko smo žogo pridobili v posest, bi lahko izkoristili
luknje, ki jih je v odprti obrambi puščal Chelsea. Podaja Mendyu
skozi razredčeno in visoko postavljeno obrambo Chelsea, je visela v
zraku... Vendar zadnja linija, izčrpana od silovitih obrambnih bojev
z Diegom Costo, Drogbajem, Hazardom in tudi Oscarjem ni več uspela
prenesti žoge do Salallicha, Tavaresa in Ibraimija, ki so svojim
odličnim gibanjem brez žoge, odkrivanjem med linije nasprotnika,
drznostjo in sproščenostjo do 65. minute uspeli uspešno zadržati,
odnašati in organizirati igro v napad. Ker tega Maribor od 65.
minute naprej več ni uspel, si je Chelsea priložnost priigral v
vsakem drugem napadu. Tekmo, ki jo je na koncu rešil Handanovič
z bravuroznim posredovanjem pred Hazardom in po strelu Diega Coste,
bi Maribor lahko zmagal! In eno izmed naslednjih dveh tudi bo, če bo
namesto 65, na svojem najvišjem nivoju odigral 90 minut.
tekst: RENE PUHAR - FABI / Fatal 10 - Nogometni blog
foro: Jure Banfi / SNPortal.si
